O moi Bog, Trojica, ki Te molim, pomagaj mi, da popolnoma pozabim nase in se tako nastanim v Tebi, neomajna in spokojna, kakor če bi bila moja duša že v večnosti, da bi nobena stvar ne mogla kaliti mojega miru in me ne pripraviti do tega, da bi izstopila iz Tebe, o moj Nespremenljivi ; vsaka minuta naj me marveč potisne naprej v globino tvoje Skrivnosti ! Umiri mojo dušo. Naredi iz nje svoja nebesa, svoje ljubljeno bivališče in prostor svojega počitka. Naj Te nikoli ne pustim samega, marveč naj boni tam, v vsej celoti, vsa prebujena v svoji veri, vsa v adoraciji, vsa predana tvojemu stvariteljskemu delovanju.

O Kristus, ljubljeni, iz ljubezni križani, rada bi bila nevesta za tvoje srce, hotela bi te bsipavati poveličevanjem, te tako ljubiti, da bi ob tem umrla. Vendar občutim svojo nesposobnost, in ato te prosim : obleci me s samim seboj, zedini mojo dušo z vsemi vzgibi tvoje duše, preplavi me, osvoji me, polasti se moje duše, da bo moje življenje samo še odsevanje tvojega. Pridi vame kot molilec, obnovitelj in odrešenik.

O večna Beseda, govorica mojega Boga, vse življenje Te hočem poslušati, postati učljiva v vsem, da bi vse zvedela od Tebe, in da bi skoz vsako noč, vsako praznoto, vsako onemoglost vedno negibno zrla Nate in vztrajala pod tvojo veliko svetlobo ; o moja ljubljena zvezda, prikuj me na svojo pot, da ne bom nikdar več mogla izstopiti iz območja tvojega žarčenja.

O vsepouživajoči Ogenj, Duh ljubezni, padi navzdol name, da se bo v moji duši izvršilo nekakšno učlovečenje Besede, da ji bom dodatna človeška narava, v kateri bo mogla obnoviti vso svojo skrivnost. In Ti, Oče, nagni se k svoji mali stvari, pokrij jo s svojo senco, uzri v njej samo svojega ljubljenega Sina, nad katerim imaš vse svoje veselje.

O moji Trije, mole Vse, moja Milina, neskončna Samota, Neizmernost, v kateri se zgubljam : izročam se Vam kakor plen, pokopljite se v meni, da se bom jaz zakopala v Vas, dokler ne bom končno smela v Vaši svetlobi gledati brezdanjosti Vaše veličine.